Domov EUD Politika EUD in EU Komisija EU Dostopnost kot človekova pravica

Dostopnost kot človekova pravica

junij 20, 2013

Komisija EU

Zaslišanje v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru:

Dostopnost kot človekova pravica

20. junij 2013

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 4. junija zaslišal o dostopnosti kot človekovi pravici (klikni tukaj) je razpravljal o tem, da bi bilo treba vse oblike dostopnosti priznati kot človekovo pravico. Evropejci invalidi pogosto nimajo dostopa do javnega prevoza, javnih zgradb, interneta in drugih javnih ustanov. Zaradi ovir invalidi težko uveljavljajo svoje pravice kot polnopravni državljani.

EESO je predstavil svoje stališče o položaju invalidov. V svojem stališču je zahteval vključujoč trg dela, izvajanje zakonodaje na področju invalidnosti in večjo dostopnost.

Namen tega zaslišanja je bil opolnomočiti invalide in jim dati priložnost, da spregovorijo o tem, kaj potrebujejo ter kako bi bilo mogoče izboljšati in izvajati zakonodajo. Prav tako naj bi se zavzeli za dostopnost kot človekovo pravico in spodbudili države članice Evropske unije (EU) k izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD).

Udeleženci razprav so si bili enotni, da je treba dostopnost obravnavati kot temeljno pravico, saj je vstopna točka za druge pravice. Brez dostopnosti invalidi ne bodo mogli uveljavljati drugih pravic, kot so politična udeležba, izražanje mnenj in druge.

Yoannis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma (EDF), se strinja, da je dostopnost temeljna človekova pravica invalidov, da lahko uresničujejo svoje druge pravice, vendar meni tudi, da se mora invalidska skupnost dogovoriti o enotnem pristopu k dostopnosti. S skupnim sporočilom bi si lahko skupnost učinkoviteje prizadevala za dostopnost. Stéphane Buffetaut, predsednik sekcije TEN pri EESO, se je zavedal širokega obsega dostopnosti in pozval skupnost, naj opredeli, kaj je razumno, saj se številne prilagoditve na nacionalni ravni pogosto obravnavajo kot nerazumne, čeprav to niso. Gluhe osebe se pogosto srečujejo s takšnim položajem, saj so na primer prošnje za tolmača znakovnega jezika včasih zavrnjene. Pogosto velja prepričanje, da se gluhe osebe lahko učinkovito sporazumevajo brez tolmačev, zlasti kadar prosilec zna govoriti. Vendar se ljudje ne zavedajo, da to ni najučinkovitejši način komuniciranja gluhih oseb. Tolmači znakovnega jezika so razumna prilagoditev in gluha skupnost zagotavlja, da ji bodo tolmači znakovnega jezika zagotovljeni na regionalni, nacionalni in evropski ravni.

Dostopnost med drugim zajema vprašanja, povezana s fizičnimi, duševnimi in komunikacijskimi ovirami. V zadnjem času se je z razvojem digitalne dobe povečal poudarek na spletni dostopnosti. Jorgo Chatzimarkakis, poslanec Evropskega parlamenta, je izjavil, da je zakonodaja o spletni dostopnosti ključnega pomena za odpravo ovir za invalide. Za sprejetje in izvajanje vključujoče zakonodaje je ključnega pomena, da invalidi sodelujejo pri napredku. Od zdaj naprej naj bi bila spletna mesta organov javnega sektorja na ravni EU dostopna do leta 2020, kar pomeni, da morajo biti na primer opremljena s podnapisi. Z dostopnostjo spletišč organov javnega sektorja je večja verjetnost, da bodo sčasoma postala dostopnejša tudi druga spletišča (tako imenovani "učinek prelivanja").

Med razpravo o dostopnosti, ki je priznana kot človekova pravica, so panelisti razpravljali o Konvenciji ZN o pravicah invalidov in o tem, kako jo je mogoče nadalje izvajati v državah članicah EU. Stig Langvad, predsednik odbora Danske Handicaporganizator in član odbora UNCRPDje poudaril, da je pomanjkanje dostopnosti diskriminacija. Krista Orama, strokovna sodelavka za človekove pravice pri Uradu visokega komisarja za človekove pravice, pojasni več o členu 9 Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki opredeljuje dostopnost kot človekovo pravico. Ta člen je bil uporabljen v primerih in je podpiral invalide, ki so se soočali z ovirami, kot so nedostopni bankomati na Madžarskem. Tudi Arnold Pindar, predsednik usmerjevalnega odbora Evropskega glasu potrošnikov v standardizaciji (ANEC), pojasnjuje, da je po njegovem mnenju treba načelo za arhitekturo osredotočiti na dostopnost za vse invalidi, vključno z otroki in starejšimi. Anna Lawson pojasnjuje, da je UNCRPD prvi zavezujoči dokument, v katerem je dostopnost opredeljena kot človekova pravica. Dr. Ádám Kósá, poslanec Evropskega parlamenta, je napovedal, da EU pripravlja pilotni projekt za gluhe osebe, v okviru katerega bodo lahko komunicirale s poslanci Evropskega parlamenta. Poudaril je tudi pomen spletne dostopnosti, saj se danes ljudje zanašajo na splet za različne namene, na primer za nakupovanje. Povedal je, da je dostopnih manj kot 10% evropskih spletnih strani.

Aurel Ciobanu-Dordea, direktor direktorata za enakost pri generalnem direktoratu za pravosodje, je med pričanjem poudaril, da je dostopnost namenjena vsem, tudi starejšim, invalidom, otrokom, poškodovanim, lastnikom podjetij in drugim. Ker lahko dostopnost koristi vsem, Rodolfo Cattani, generalni sekretar Evropskega invalidskega foruma, želi, da bi EU priznala medsektorskost Evrope in obravnavala diskriminacijo več skupin ljudi ter se ne bi osredotočala le na invalide. Vendar pa bo to seveda privedlo do nekaterih navzkrižij med različnimi pravicami. Vendar pa mora dostopnost kot človekova pravica ob izvajanju Konvencije ZN o pravicah invalidov prevladati nad drugimi pravicami, kot je na primer odločanje o tem, kako želimo porabiti svoj denar.

Obravnava je bila odlična priložnost za razmislek o tem, s čim se EU trenutno ukvarja in kaj mora obravnavati. To je bil vidik procesa razvoja okvira za dostopnost, ki je bistvenega pomena, kot je omenil Jean Eric Paquet, direktor Evropske mreže za mobilnost pri GD Move: EU mora razviti okvir za dostopnost. Ko bo skupnost invalidov razvila enoten pristop k dostopnosti, bo EU lahko obravnavala več vprašanj dostopnosti. Vendar to pomeni, da bo morala EU izvajati zakonodajo v zvezi z dostopnostjo, zlasti Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Z dostopnostjo se bodo priložnosti gluhe skupnosti povečale.

Dodatne povezave:

Ekonomsko-socialni odbor:
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-accessibility-right

Položaj invalidov na področju zaposlovanja:
http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/eesc-2009-03-en.pdf

Digitalna agenda:
http://ec.europa.eu/digital-agenda/

Poročilo INI o mobilnosti in vključevanju invalidov:
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A7-2011-0263&language=EN

Za datoteko PDF kliknite tukaj.