Pomočnik za politiko EUD Toju Popo se je 17. in 19. novembra udeležil spletne konference, ki jo je gostila ERA v sodelovanju s tematsko mrežo o invalidnosti pri Centru Evropske fundacije (EFC) in ERS. Konferenca je bila forum za razpravo o novostih in izzivih, povezanih z uveljavljanjem pravice do neodvisnega življenja, kot je zapisana v Konvenciji ZN o pravicah invalidov in ustrezni zakonodaji EU, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Prvi dan konference je Immaculada Placencia Porrero, višja strokovnjakinja na oddelku za invalidnost in vključevanje pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, vodila posvet o evropski strategiji za invalidnost (EDS) 2021-2030. Obravnavala je cilj EDS, ki je zagotoviti invalidom polno socialno in ekonomsko vključenost na enaki podlagi kot drugim ter življenje brez diskriminacije v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Poleg tega je gospa Porrero predstavila strategijo s sedmimi vodilnimi pobudami, vključno z evropsko kartico invalida in nedavno ustanovljeno platformo za invalide. Predstavila je tudi najnovejše informacije o evropski zakonodaji o dostopnosti, vključno z Evropskim aktom o dostopnosti in predlaganim osnutkom zakona o protidiskriminaciji in spletni dostopnosti. Komisija bo dostopnost in vključenost vključila v okrepljeno strategijo EU za digitalno vlado.
Marie Denninghaus, koordinatorka za politiko pri EDF, je vodila razpravo o mobilnosti in invalidnosti v zvezi s strategijo Komisije za trajnostno in pametno mobilnost ter prenovljeno uredbo o pravicah železniških potnikov. Predstavila je pregled sprejetja prenovljene uredbe in opisala izzive prejšnje uredbe, ki je vključevala, da so morali potniki osebje predhodno obvestiti o potrebi po pomoči 48 ur vnaprej in da železniške storitve niso bile zavezane k zagotavljanju informacij v dostopnih oblikah in omogočanju usposabljanja osebja za ozaveščanje o invalidnosti. Poleg tega je Denninghausova naštela izboljšave v posodobljeni uredbi, ki skrajšuje čas predhodne prijave na 24 ur, povečuje obveznost ponudnikov železniških storitev, da ponudijo dostopne informacije, in določa obveznost usposabljanja osebja o tem, kako pomagati invalidom.
Drugi dan konference je bil posvečen uresničevanju pravice do neodvisnega življenja v skladu s členom 19 Konvencije ZN o pravicah invalidov. Ta del je predstavil profesor Jonas Ruškus, podpredsednik Odbora ZN za pravice invalidov. Razpravljal je o konceptu neodvisnega življenja kot temeljni pravici invalidov ter predstavil zamisli o socialnih modelih invalidnosti in modelih človekovih pravic. Prvi vidi invalidnost kot obliko družbeno ustvarjenega zatiranja, drugi pa okvaro opredeljuje kot del človeške raznolikosti. Profesor Ruškus je razpravljal tudi o tem, kako institucionalizacija krši človekove pravice invalidov, saj ti nimajo dostopa do podpore in prilagoditev ali sredstev, ki se vlagajo v institucije, namesto da bi se razvijale možnosti za neodvisno življenje invalidov v skupnosti.
Nekatere posledice pandemije COVID-19 so bile nato obravnavane v predstavitvi z naslovom "Vpliv COVID-19 na pravice invalidov: Ines Bulic Colocariu, namestnica direktorja Evropske mreže za neodvisno življenje (ENIL). Predstavila je rezultate raziskave COVID-19 Disability Rights Monitor (DRM), ki so jo leta 2020 začele izvajati organizacije, kot so Validity Foundation, ENIL, International Disability Alliance, Disability Rights International, Center za človekove pravice na Univerzi v Pretoriji, International Disability Alliance and Development Consortium in Disability Rights Fund. Rezultati so opisali, kako so sprejeti nujni ukrepi poslabšali obstoječe kršitve človekovih pravic, kot so zavrnitev dostopa do zdravstvenega varstva, izolacija prebivalcev ob izbruhu bolezni ter nezagotavljanje ustrezne komunikacije in informacij.
Tretji dan konference je Krzysztof Pater iz EESO spregovoril o najboljših praksah pri zagotavljanju uresničevanja volilne pravice invalidov. Poudaril je, da so v osmih državah članicah spletne informacije o volilnem postopku minimalne, švedski volilni organ pa te informacije zagotavlja v približno 31 jezikih, vključno z lahko berljivo švedščino in švedskim znakovnim jezikom. Pater je poudaril pomen sodelovanja med nacionalnimi organi in nevladnimi organizacijami, ki so organi z znanjem in izkušnjami za pripravo informacij za različne skupine invalidov, da bi podprli njihov popoln dostop do volilnega postopka.
Udeležba na tej letni konferenci je bila za EUD pomembna, saj je vsak od govornikov predstavil primere napredka nekaterih držav članic pri izvajanju UNCPRD. Dogodek se je zaključil z ukrepi, ki jih Evropska komisija načrtuje v prihodnjem letu, med katerimi je tudi prvo srečanje invalidske platforme, ene od vodilnih pobud evropske strategije o invalidnosti.
Slovenščina 
English (UK) 
Български 
Čeština 
Dansk 
Nederlands 
Eesti 
Suomi 
Français 
Deutsch 
Ελληνικά 
Magyar 
Italiano 
Lietuvių kalba 
Latviešu valoda 
Polski 
Português 
Română 
Slovenčina 
Español 
Svenska