Finski parlament je 12. marca izglasoval zakon o znakovnem jeziku.
Predsednik EUD in izvršni direktor finske zveze gluhih Markku Jokinen je ob tej priložnosti predstavil finski zakon o znakovnem jeziku.
Čeprav je finski znakovni jezik naredil prvi korak, ko je bil leta 1995 v ustavi priznan njihov znakovni jezik.
Oddelek 17 o "Pravici do lastnega jezika in kulture", ki ureja finski, švedski, samski in romski jezik ter določa, da se "pravice oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, in oseb, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri tolmačenju in prevajanju, zagotovijo z zakonom".
To je bil prvi korak, ki je pripeljal do naslednjega velikega koraka, doseženega 12. marca.
Če se vrnemo k prvemu koraku, k priznanju v zakonodaji leta 1995, to ni pomenilo pravice finskih podpisnikov do popolne dostopnosti do storitev. Zato to ni bila močna legalizacija, kot je bilo potrebno.
S tem novim zakonom pa naj bi se organi bolje zavedali znakovnih govorcev kot jezikovne in kulturne skupine. Zakon nadalje ponovno določa pravico znakovnih oseb (zapisano v posebni zakonodaji) do poučevanja v njihovem jeziku in znakovnem jeziku kot predmetu ter njihovo pravico do uporabe znakovnega jezika ali tolmačenja in prevajanja, ki ga organizira organ.
Zakon ne ustvarja nobenih novih pravic, temveč je namenjen spodbujanju jezikovnih pravic, ki jih podpisniki v praksi že imajo, in pojasnjuje njihov status jezikovne in kulturne skupine.
Pred nami je še dolga pot, zakon bo treba izvajati v sedanjih strogih gospodarskih razmerah na Finskem z omejenimi sredstvi za občine ter nadaljevati delo in razvijati zakonodajo v mandatu naslednje vlade.
Čestitamo finski skupnosti gluhih in FAD za njihovo delo pri pripravi Zakona o finskem znakovnem jeziku. To je pravi zgled za druge države EU, ki bi mu morale slediti.